18. novembra 2018, torej tretjo novembrsko nedeljo, bodo v skladu z novelo Zakona o lokalnih volitvah potekale slovenske lokalne volitve, kjer bodo vsi prebivalci (tudi tujci) s stalnim bivališčem v določeni občini volili župane, občinske svete in člane ožjih delov občin. Mesec dni pred tem pa se v skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji začne lokalna volilna kampanja, katere profesionalizacija je v ospredju pričujočega prispevka.

Lokalne volilne kampanje večkrat veljajo za drugorazredne kampanje, saj v izplenu političnega boja niso nacionalni, temveč primarno lokalni interesi. Temu primerna je tudi nizka stopnja profesionalizacije menedžmenta lokalnih volilnih kampanj, ki kaže predmoderne značilnosti. Kar pomeni, da gre največkrat za kratkoročne oziroma ad hoc organizirane kampanje, kjer so osrednji izvajalci navadno lokalni prostovoljci in politiki, na čelu kampanje pa vodja lokalne politične stranke oz. liste (navadno kandidat za župana) z najbližjimi svetovalci. Profesionalnih agencij in zunanjih izvajalcev praktično ni. Najbolj uporabljene so neposredne oblike interakcije političnih akterjev, kot so različna lokalna politična zborovanja, dogodki, lokalne (gostilniške) diskusije, prepričevanje od vrat do vrat (eng. canvassing) in direktna komunikacija z volivci (eng. face-to-face). Pozabiti pa ne gre niti na župansko polarizirane občinske medije in plakate, ki zaključujejo klasično plejado lokalnih volilnih kampanj. Kljub temu pa obstajajo, sicer redki lokalni politični akterji, ki se kampanje lotevajo bistveno bolj profesionalno.

Vzroke za profesionalizacijo volilnih kampanj gre iskati v transformaciji medijskega sistema in spremembah političnega sistema ter tekmovalni interakciji med obema, kakor tudi v tekmovalni interakciji znotraj političnih strank. Profesionalizacija se je torej rodila skozi vedno večjo avtonomnost medijev, odmik volivcev od tradicionalnih družbenih razcepov, upad pomena političnih strank, vedno večjo volatilnost volilnega telesa, povišanje volilne abstinence, tehnološki napredek in skozi druge spremenljive elemente. Ob vsem tem so politični akterji prisiljeni v prilagoditev novi realnosti političnega okolja, posvojitvi novih strategij, znanj in tehnik v volilnih kampanjah. Poleg tega lahko govorimo o specializaciji posameznih ključnih vlog v volilnih kampanjah, ki jih z obstoječimi kadrovskimi kapacitetami politični akterji ne morejo več kvalitetno izvrševati. V praksi se to rezultira v profesionalizaciji posameznih segmentov volilne kampanje, kar posledično pomeni potrebo po različnih profilih profesionalnih svetovalcev in izvajalcev. Zaradi vpliva ameriške področne literature in političnih svetovalcev je profesionalizacija tesno prepletena z amerikanizacijo, torej prenosom in prilagoditvijo ameriških tehnik in orodij za volilne kampanje v raznolike kontekste novih političnih okolij.

Profesionalizacija volilnih kampanj v Sloveniji ni nič novega, sploh v nacionalnih volilnih kampanjah, kjer večje politične stranke v določenih segmentih in času praviloma sodelujejo z različnimi agencijami in zunanjimi svetovalci, tudi iz mednarodnega prostora (ZDA, Izrael, ipd.). V lokalnih volilnih kampanjah pa je profesionalizacija bistveno manj intenzivna. Razlogi so povezani z omejenostjo finančnih sredstev določenih s strani slovenske zakonodaje (0,40 EUR na posameznega volilnega upravičenca, za volitve župana pa 0,25 EUR oz. 0,15 EUR v drugem krogu volitev) in manjšemu obsegu kampanjske operacije na lokalni ravni. Tako lahko povečano profesionalizacijo v slovenskih lokalnih volilnih kampanjah zasledimo predvsem v večjih občinah (glede na kriterij števila volilnih upravičencev) in tekmovalnih volilnih kampanjah, kjer je volilni rezultat nepredvidljiv, razlika med kandidati pa majhna. To še posebej drži za županske kampanje, ki se odločene v drugem krogu volitev. Profesionalizacija se v slovenskih lokalnih volilnih kampanjah kaže skozi anganžma najrazličnejših profilov političnih svetovalcev za strategije volilnih kampanj ter drugih strokovnjakov za javno mnenje, oglaševanje in podobno.

To so storitve, ki ob podaljšani časovnici volilnih kampanj, kažejo na profesionalizacijo slovenskih lokalnih volilnih kampanj. Aganžma političnih svetovalcev ima potencial predvsem v fazi formulacije strategije, kjer je ključna podrobna ocena političnega okolja v katerem poteka lokalna kampanja. Politični akterji imajo na voljo številne obstoječe podatke in raznolike metode za zbiranje podatkov, ki jih ne izkoristijo dovolj za profesionalno oceno političnega okolja. Posledice se največkrat kažejo skozi odsotnost segmentiranja in definiranja ciljnih skupin volivcev ter neustrezno pozicioniranje političnih sporočil in kandidata. Slednje namreč vse prevečkrat poteka zgolj na osnovi občutkov in marketinške kreative, ter brez pravega razumevanja osi političnega boja in političnega vedenja volivcev. Poleg tega pa kandidati vse prevečkrat pozabljajo na monitoring strategij nasprotnikov, kar je izjemnega pomena, saj je kampanja boj dveh ali več nasprotujočih si silnic. Aganžma političnih svetovalcev lahko v fazi formulacije strategije doprinese k profesionalizaciji tudi skozi strateški načrt volilne kampanje, ki navadno opredeljuje tudi časovnico, intenzivnost in uporabo čim bolj raznolikih oblik interkacije z volivci.

V fazi implemenetacije strategije so v profesionaliziranih slovenskih lokalnih kampanjah angažirani strokovnjaki za za zdaj že konvencionalen zakup oglasnega prostora (plakatna mesta, mediji na različnih ravneh) ter strokovnjaki za družbena omrežja, kjer velja izpostaviti predvsem Facebook, medtem, ko sta Instagram in Twitter manj intenzivno uporabljena v lokalnih kampanjah. Facebook ima namreč večjo razširjenost med slovenskimi volilnimi upravičenci (+18) in omogoča različno mikro targetiranje volivcev v času volilne kampanje in hitro ter finančno učinkovito diseminacijo političnih sporočil. Poleg tega gre izpostaviti tudi video produkcijo, grafično oblikovanje, tekstopisje in druge storitve za pripravo volilnih materialov, ki so uporabljeni za različne oblike interakcije. Prostora za profesionalizacijo lokalnih volilnih kampanj je še veliko, tako z vidika števila profesionaliziranih kampanj, kakor tudi z vidika intenzivnosti različnih storitev. Pri tem pa je pomembno izpostaviti tudi kritično politološko vprašanje in sicer o vplivu profesionalizacije politike na zdravje demokracije.

Odgovor ni enoznačen, niti enostaven, naslednje dejstvo pa ostaja. Profesionalizacija velja za izjemno močan in nepovraten trend, kar se kaže kot realnost v mednarodnem, kakor tudi slovenskem prostoru. Tako je ključno vprašanje kako to industrijo vpliva postaviti v čim bolj etične okvirje, ki v ospredje postavljajo družbeno odgovornost in krepitev demokracije. To je možno zgolj ob javni razpravi in povezavi med akademsko ter aplikativno sfero, ki morajo skupaj naslavljati proces profesionalizacije politike. Za konec pa velja v skladu s prepletenostjo procesa profesionalizacije in amerikanizacije volilnih kampanj izpostaviti dobro ameriško prakso in s tem etični kodeks Ameriškega združenja političnih svetovalcev (AAPC), ki vzpostavlja minimalne standarde za delo političnih svetovalcev.

twitter