Evropske volitve, ena največjih t. i. demokratičnih tekem na svetu, so pred vrati, predvolilne kampanje kandidatk in kandidatov pa v zadnjih izdihljajih. V nedeljo, 26. maja, bomo državljanke in državljani držav članic Evropske unije (EU) izvolili 751 poslancev in poslank v Evropski parlament (EP), ki bodo v prihodnjih petih letih zastopali interese več kot 500 milijonov Evropejcev in Evropejk. Kljub močni splošni podpori EU, navdušenje vse od prvih evropskih volitev, ki so potekale leta 1979, pada, na zadnjih volitvah leta 2014 je volilna udeležba dosegla celo najnižjo vrednost do sedaj, in sicer je manj kot 43% volilnih upravičencev oddalo svoj glas. Na ravni Slovenije je bil ta odstotek še nižji – z 24,55% volilno udeležbo smo se uvrstili med peterico držav, v katerih je bila participacija na volitvah najnižja.
Nizka volilna udeležba odraža splošno nezaupanje javnosti v politiko. Študija Evropskega parlamenta je pokazala, da sta bila pomanjkanje zaupanja in pomanjkanje zanimanja dva najpogosteje navedena razloga za neudeležbo leta 2014. Med razlogi, zakaj evropske volitve pritegnejo manj zanimanja javnosti, je tudi prepričanje, da je evropska politika manj pomembna in ne vpliva na nacionalno dogajanje. Poleg tega se Evropski parlament pogosto zdi oddaljen, malo volivcev ve, kaj evropski poslanci dejansko počno. Tudi če vedo, gre mnogokrat za področja, ki so volivcem manj zanimiva kot področja, ki dominirajo na nacionalnem parketu, kot so davčna politika, izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo in podobno. A zakaj, če so evropske volitve res tako nepomembne, v času predvolilne kampanje pogosto slišimo, da so tokratne evropske volitve pomembnejše kot kadar koli doslej (t. i. prelomne volitve)? Zakaj jih tako proti- kot pro-evropski kandidati vidijo kot odskočno desko za prevzem nadzora nad evropsko agendo? In zakaj je izjemno pomembno, da se evropskih volitev udeležite tudi vi?
Pristojnosti Evropskega parlamenta – zakonodaja in proračun
Evropski parlament ima pomembne pristojnosti, s katerimi močno zaznamuje tako evropsko kot nacionalno politiko. Evropski parlament kot edinstvena večnacionalna parlamentarna skupščina, ki jo državljani neposredno volijo, skrbi za oblikovanje politik EU. Tekom let je EP pridobil pomembne pristojnosti v procesu oblikovanja zakonodaje EU in v nasprotju s splošnim mitom Evropska komisija ni tista, ki »proizvaja« evropsko zakonodajo. Komisija predlaga in poda iniciativo (kar je sicer resda učinkovit način za določanje dnevnega reda in prioritet), Evropski parlament in Svet EU (»Svet ministrov«) pa zakonodajo sprejemata. Področja, na katera sega evropska zakonodaja, so zelo široka, Evropski parlament soodloča o zakonih o enotnem trgu EU, varnosti hrane in varstvu potrošnikov, okolju, kmetijstvu, ribištvu, energiji, varstvu podatkov, migracijah in številnih drugih političnih področjih. Sprejema velike odločitve, kot so kako v EU povečati gospodarsko rast, kako zmanjšati porabo energije in kako zagotoviti, da je hrana, ki jo jemo, varna. Parlament je izključen le iz nekaterih odločitev, vlade držav članic EU namreč skrbno varujejo svoje pristojnosti na področju davčne in zunanje politike EU. Na teh področjih, kjer nimajo zakonodajne moči, pa evropski poslanci uporabljajo svojo moč na drug način – od leta 2014 so sprejeli preko 400 resolucij, kot so na primer pozivi k zaustavitvi kršenja človekovih pravic in boju proti rasizmu.
Poleg tega je Evropski parlament edino zakonodajno telo na svetu, katerega odločitve imajo neposredne pravne posledice v več suverenih nacionalnih državah. Odločitve, ki jih sprejme, vplivajo na vsakdanje življenje državljanov vseh 28 držav članic EU. V preteklih petih letih je Evropski parlament sodeloval pri sprejetju več kot tisoč zakonov, ki so in še bodo pomembno vplivali tudi na naše nacionalne politike. Mednje med drugim spadajo prepoved plastike za enkratno uporabo od leta 2021 dalje, uredba o varstvu podatkov (GDPR), pravila o gostovanju kot doma, ki določajo, da vam pri uporabi mobilnega telefona v kateri koli državi EU ni treba plačati dodatnih stroškov gostovanja, skoraj popolna prepoved treh insekticidov, ki lahko škodujejo čebelam ter prepoved vračanja nezaželenega ulova nazaj v morje s strani ribičev (t. i. zavržki). Nadalje je Evropski parlament sprejel nova pravila o avtorskih pravicah na internetu, podprl pariški podnebni sporazum in sprejel uredbo, ki vsaki državi članici nalaga zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter potrdil sporazum o prosti trgovini in strateškem partnerstvu med EU in Japonsko. Vsa ta določila neposredno in posredno vplivajo tudi na naša pravila, naše gospodarstvo ter naše vsakdanje življenje. S tem ko se udeležite volitev in izberete določenega kandidata oz. kandidatko, vplivate na to, kako se bo Evropski parlament odločal o zadevah, ki se tičejo vašega vsakdanjega življenja. Evropski poslanci in poslanke namreč zasledujejo različne prioritete in zastopajo različne interese, vaša odgovornost pa je, da izberete takšne predstavnike, ki bodo odražali vaša prepričanja na teh področjih.
Zelo pomembne so tudi proračunske pristojnosti Parlamenta. To pristojnost si na ravni EU prav tako delita Svet EU in Evropski parlament, ki vsakih sedem let sprejmeta večletni finančni okvir ter nadzorujeta in odobrita letni proračun za naslednje leto ter porabo za prejšnje leto. Preko dodeljevanja proračuna lahko Parlament in Svet določata tudi politične prednostne naloge, kar je izjemnega pomena. Določata, kolikšen del sredstev bo šel za skupno kmetijsko politiko in razvoj podeželja, za raziskave in tehnologijo, za mednarodne zadeve, za rast in zaposlovanje, za pravosodje in tako dalje. Z izvolitvijo evropskih poslank in poslancev torej vplivamo tudi na to, kako bodo razporejena evropska sredstva, katerim področjem bo namenjenih več in katerim manj sredstev.
Prioritete in izzivi naslednjega mandata Evropskega parlamenta
Vaš glas na prihajajočih volitvah je izjemno pomemben tudi zaradi določanja prioritet naslednjega mandata Evropskega parlamenta. Evropska unija se bo morala v naslednjih petih letih spopasti z nekaterimi pomembnimi izzivi, ki bodo močno vplivali na našo prihodnost, evropski poslanci in poslanke, ki jih bomo na prihajajočih volitvah izbrali, pa bodo določili smer in način spopadanja EU s temi izzivi. V času, ko se Evropa sooča z obsežno digitalizacijo družbe, bo pomembna odločitev, na kakšen način EU (varno) vključiti v digitalno dobo. Potrebno bo poiskati rešitve na izzive, povezane z vse večjo uporabo tehnologije in avtomatizacije, ki bodo vplivali na vse poklice in gospodarske sektorje ter bodo prinesli velike spremembe gospodarstva, kot smo ga poznali do sedaj. Omejevanje morebitnih negativnih učinkov in izkoriščanje novih priložnosti, bosta zahtevala velike in pametne naložbe v znanja in spretnosti ter preoblikovanje sistemov izobraževanja. Pomembno bo tudi prilagajanje socialnega sektorja in socialnih pravic novi realnosti. Obenem bo morala EU postaviti okolje in podnebje v središče gospodarske modernizacije. Izjemno pomembno bo razogljičenje gospodarstva in zmanjšanje škodljivih emisij, prilagajati pa se bo potrebno tudi novim podnebnim in okoljskim izzivom. Potrebno bo spreminjanje načina delovanja industrij, mest in gospodinjstev ter načina pridobivanja električne energije, v ta namen pa bo ključno iskanje in uveljavljanje inovativnih rešitev. Potreben bo tudi temeljit razmislek o trajnostni povezavi med podnebno, energijsko in industrijsko politiko. Le s povezovanjem vseh področij lahko EU doseže najboljše rešitve. Nadalje bo pomembno nasloviti upad prebivalstva na ravni EU. Nedavne projekcije prebivalstva namreč ocenjujejo, da se bo evropsko prebivalstvo v naslednjih desetletjih zmanjšalo, poleg tega pa se Evropa hitro stara in bo po projekcijah do leta 2030 postala »najstarejša« regija na svetu.
Poleg tega pa bodo morale evropske institucije nasloviti položaj EU v svetu. Vloga EU – tako politična kot gospodarska – v mednarodni skupnosti se zmanjšuje, medtem ko druge svetovne regije postajajo vedno močnejše. Nov mandat bo moral iskati rešitve na vprašanja kako okrepiti vlogo EU ter si prizadevati za močno in enotno EU v mednarodnih zadevah. Prav tako bo za okrepitev položaja Evrope pomembno premisliti strateška partnerstva, sosedsko politiko in nadaljnjo širitev EU. Poiskati bo potrebno tudi načine, kako naj Evropa zadrži vodilno pozicijo v naslednjem valu digitalne revolucije. EU je sicer (še) med vodilnimi tudi na področju inovacij, a postaja ujeta med ZDA in Kitajsko. Obe državi namreč v inovacije in razvoj vlagata ogromno denarja in ostalih virov, zdi pa se, da imata oblikovan tudi načrt, kako postati vodilna sila na tem področju. Okrepiti vlogo na mednarodnem političnem in gospodarskem parketu ter ostati na čelu znanja, inovacij in tehnologije bo tako eden temeljnih izzivov naslednjega mandata.
Glas za demokracijo
Nenazadnje, s svojo udeležbo na evropskih volitvah oddate glas za demokracijo. Kljub temu, da nas večina jemlje demokracijo za samoumevno, se trenutno zdi, da je tako v svojih načelih kot v praksi ogrožena. V času vzpona nacionalizmov, populizma in evroskepticizma predstavljajo evropske volitve pomemben izkaz podpore demokraciji. Dogajanje po Evropi priča o tem, kako hitro lahko nepreverjene »resnice« spremenijo raznolikost v delitev in kako zelo krhka je lahko demokracija. Vendar pa Evropska unija temelji na skupnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic in demokratičnih načel, zato z vašim glasom na volitvah stopite v bran demokraciji. Za obstoj in delovanje demokracije je zelo pomembno tudi, da je rezultat volitev reprezentativen in da odraža dejansko voljo ljudi. Le na tak način namreč lahko zagotovimo, da bodo zastopani interesi, želje in preference prebivalcev držav članic EU ter da bo Evropska unija takšna, kot si jo želimo.
Zgoraj našteti razlogi se le nekateri izmed mnogih, ki pričajo o tem, kako zelo pomembno je, da izberemo take predstavnike v Evropskem parlamentu, ki bodo zastopali naše interese in EU peljali v smer, ki jo želimo. Rezultati volitev in višina podpore, ki jo bodo prejele posamezne kandidatne liste oz. kandidati, bodo pomembno vplivali na prihodnost Evropske unije, na prihodnost držav članic EU, na našo prihodnost in na prihodnost naslednjih generacij. V nedeljo, 26. maja, bo tako usoda v naših rokah. Volivci in volivke bomo odločili, v kakšni Evropi želimo živeti. Določili bomo, katera področja in zakonodajo naj Evropski parlament uvrsti na svojo agendo za naslednji mandat, kako naj razporedi evropska sredstva ter s katerimi pričujočimi izzivi naj se najprej spopade in na kakšen način.
Odgovornost je na nas.

Viri:
European Political Strategy Centre. 2018. State of the Union 2018: Our Destiny in Our Hands. Brussels, EPSC. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/epsc/publications/other-publications/state-of-the-union-2018-our-destiny-in-our-hands_en.

— 2019. Strong Europe, Better World: Defending Global Cooperation, Multilateralism and Democracy in Turbulent Times. Brussels, EPSC. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/epsc/publications/other-publications/strong-europe-better-world_en.

Evropski parlament 2014. Povolilna študija 2014: Evropske volitve 2014. Bruselj, Public Opinion Monitoring Unit. Dostopno prek: http://www.europarl.europa.eu/pdf/eurobarometre/2014/post/post_ee2014_sociodemographic_annex_en.pdf.

— 2015. The European Parliament: The citizen’s voice in the EU. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Dostopno prek: https://www.europarl.europa.eu/about-parliament/files/home-page/en-ep-brochure.pdf.

— 2019a. European election 2014: Turnout. Dostopno prek: http://www.europarl.europa.eu/elections2014-results/en/turnout.html.

— 2019b. European Parliament Achievements 2014–2019. Dostopno prek: http://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/elections-press-kit/3/achievements-2014-2018.

twitter